Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala ena ključnih tem tako v vsakdanjem življenju, kot v svetu financ. Zadnjih nekaj mesecev se trend po relativno dolgem obdobju rasti upočasnjuje, vlagatelji pa postajajo konservativnejši.
Ko bencin preseže 1,70 evra na liter, dizel pa se približa dvema evroma, je občutek precej jasen: gorivo je drago. Toda neposredna primerjava današnjih cen s cenami izpred desetih ali petnajstih let hitro postane zavajajoča. Če stare cene preračunamo v današnji denar in jih primerjamo še z rastjo plač, dobimo precej bolj zanimivo sliko.
Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala ena najpomembnejših tehnologij sodobnega gospodarstva. Vprašanje danes ni več, ali bo vplivala na gospodarstvo, temveč kako hitro bodo podjetja, države in posamezniki izkoristili njen potencial ter kako bodo ob tem obvladovali nova tveganja.
Slovenija je majhno odprto gospodarstvo, kjer imajo tuje investicije pomembno vlogo, vendar njihov obseg ostaja razmeroma omejen. Tuji kapital je prisoten predvsem v panogah, kjer ima država določene prednosti, medtem ko zanimanje za druge dele gospodarstva ostaja precej manjše.
Slovenija ima zaradi svoje geografske lege pomembno vlogo v evropskih logističnih tokovih. V središču sistema je Luka Koper, ki povezuje pomorski promet z zalednimi trgi Srednje Evrope. Kljub strateški prednosti pa dolgoročno konkurenčnost omejujejo infrastrukturne zmogljivosti, predvsem železniške povezave in vse intenzivnejša konkurenca drugih severnojadranskih pristanišč.