MadonreBlog
Objavljeno na

Umetna inteligenca na borzi

Avtorji
Umetna inteligenca na borzi

Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala ena ključnih tem tako v vsakdanjem življenju, kot v svetu financ. Velika pričakovanja in optimizem je povzročil val množičnega kupovanja raznih delnic podjetji, ki so neposredno ali posredno povezane z UI. Pričakovanja so bila seveda zelo visoka, kar je delno tudi upravičeno. Zadnjih nekaj mesecev, kar je še toliko bolj izrazito sedaj, se pa trend po relativno dolgem obdobju rasti upočasnjuje, vlagatelji pa postajajo konservativnejši. Takšno konservativno vzdušje vidimo predvsem na ameriških borzah, kjer se negotovost stopnjuje. Tehnološke delnice so tako pod pritiskom, saj mnogi delničarji omejuje svoje deleže lastništva. Dober primer takšnega dogajanja je podjetje Meta, ki ima v lasti Facebook, Instagram in WhatsApp. Kljub temu, da podjetje še naprej povečuje svoje prihodke, so vlagatelje zaskrbeli predvsem načrti glede nadaljnjih velikih naložb v UI. Meta načrtuje ogromne vsote denarja nameniti razvoju UI in podatkovnim centrom. Po objavi poslovnih rezultatov in novih načrtov za nadaljnje izdatke je njena delnica 22. oktobra občutno padla. Iz takšnega odziva lahko sklepamo, da so vlagatelji bolj previdni in ne ocenjujejo več zgolj potenciala umetne inteligence, temveč predvsem pričakovano donosnost. Čeprav ima UI velik potencial za dolgoročno rast, to še ne zagotavlja, da se bodo današnje visoke naložbe v prihodnosti povrnile v dovolj velikem obsegu. Prav zato se vlagatelji v vedno večji meri nagibajo k bolj konservativnim naložbam. Tehnologija že spreminja poslovanje podjetij, avtomatizira rutinska opravila in omogoča hitrejši razvoj izdelkov in storitev. 

Če konkretno pogledamo kako je pri nas, vidimo, da je trend manj jasno viden kot na ameriškem trgu. Na Ljubljanski borzi med pomembnejšimi družbami najdemo Krko, NLB, Petrol, Zavarovalnico Triglav in Luko Koper. Njihovo poslovanje je odvisno od drugih dejavnikov kot poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, zato slovenski trg ni neposredno primerljiv z ameriškim tehnološkim indeksom Nasdaq. Kljub temu pa padec zaupanja na svetovnih trgih vpliva tudi na slovenske delnice, saj vlagatelji ob večji negotovosti pogosto zmanjšujejo tveganje v celotnih portfeljih. Po drugi strani je domači trg letos do konca poletja beležil močno rast. Banka Slovenije je v oktobrskem poročilu navedla, da je indeks SBI TOP v obravnavanem obdobju pridobil 24,7 odstotka.

Po podatkih Statističnega urada RS se je delež podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi, ki uporabljajo UI, povečal z 22 odstotkov v letu 2025 na 38 odstotkov v letu 2026. Podjetja jo uporabljajo pri administraciji, varnosti informacijskih sistemov, trženju... Prav razlika med gospodarskim potencialom umetne inteligence in vrednostjo delnic je trenutno ključna. Tehnologija ima in zelo verjetno bo imela dolgoročno velik vpliv. Pri tem moramo biti zelo previdni. Če pogledamo kakšne zgodovinske primere borznih trgov lahko vidimo, da se tudi še tako obetavne panoge, za katere smo menili, da imajo zagotovljen večni uspeh, lahko znajdejo v obdobju pretiranega optimizma, kateremu je sledil velik upad. Ko se pričakovanja začnejo približevati realnosti, se vrednotenja pogosto znižajo, tudi če se sama tehnologija še naprej razvija. Za male vlagatelje je zato pomembno, da vedo, kaj kupujejo in imajo razpršen portfelji. Izbiranje delnic izključno na podlagi optimizma se je že večkrat dokazano izkazala kot slaba strategija.

Trenutno dogajanje na borzah tako lahko razumemo kot obdobje streznitve po dolgem obdobju optimizma. Vlagatelji postajajo previdnejši in vse bolj pozorni na dejanske poslovne rezultate, namesto da bi se zanašali zgolj na optimizem in obljube o prihodnji rasti.