Naraščajoče povpraševanje po skladiščih in trg logističnih nepremičnin

Rastoče povpraševanje po skladiščnih površinah v Sloveniji

Povpraševanje po skladiščih v Sloveniji in širši regiji vztrajno raste. Glavni dejavniki so širitev e-trgovine, regionalizacija dobavnih verig ter potreba podjetij po večjih varnostnih zalogah. Posledično podjetja povečujejo logistične kapacitete in iščejo večje sodobne skladiščne objekte, z dobro prometno dostopnostjo in možnostjo avtomatizacije.

Vpliv e-trgovine na povpraševanje

Rast e-trgovine je eden pomembnih dejavnikov tega trenda. Po zadnjih podatkih je leta 2025 približno 68% prebivalcev Slovenije uporabljalo internet za naročanje ali nakup blaga in storitev, kar potrjuje stabilno širjenje digitalne prodaje.

Hkrati se ocenjuje, da je celoten trg e-trgovine v Sloveniji leta 2025 dosegel približno 1,07 milijarde EUR, z nadaljnjo rastjo v naslednjih letih. Takšna rast spletne prodaje neposredno povečuje potrebo po distribucijskih centrih in sodobnih skladiščnih kapacitetah.

Lokacijske preference in selektivnost trga

Trg postaja vse bolj selektiven. Lokacije ob avtocestnih koridorjih, v bližini Ljubljane, Maribora in ostalih večjih logističnih vozlišč, beležijo najvišje povpraševanje.

Naslednji dejavniki neposredno vplivajo na zasedenost in dosežene najemnine:

• Višina skladišča – omogoča učinkovitejšo rabo prostora
• Nosilnost tal – izbira glede na vrsto blaga
• Energetska učinkovitost – zmanjšuje obratovalne stroške
• Prilagodljivost logističnim procesom – avtomatizacija in moderne tehnologije

Ravni cen skladiščnih prostorov

Sodobni logistični objekti v Sloveniji dosegajo najemnine približno med 8 in 12 €/m² na mesec, pri čemer so najvišje cene praviloma dosežene v Ljubljani in njeni okolici, kjer je pritisk povpraševanja največji.

Nesorazmerje med ponudko in povpraševanjem

Hkrati nova ponudka skladiščnih površin raste počasneje od povpraševanja. Omejena razpoložljivost zemljišč, dolgotrajni prostorski postopki in višji stroški gradnje upočasnjujejo razvoj novih projektov.

Posledično stopnja nezasedenosti sodobnih skladišč ostaja zelo nizka, kar kaže na omejeno razpoložljivo ponudbo na trgu.

Pomen podatkovne analize

V takšnem okolju postaja ključna natančna analiza realnega povpraševanja:

• Stopnje zasedenosti – dejansko stanje kapacitet na trgu
• Absorpcija novih površin – kako hitro se nove površine zapolnijo
• Struktura najemnikov – vrste podjetij in njihove potrebe

Manj predpostavk. Več podatkov.

Analiza temelji na tržnih podatkih in trendih v zadnjem letu. To ni finančni nasvet.