Prvi kvartal 2026: koncentracija kapitala, monetarna negotovost in preoblikovanje trgov

Uvod

Prvi kvartal leta 2026 je potrdil, da se globalni finančni trgi nahajajo v fazi povečane občutljivosti na makroekonomske signale. Na eni strani je tehnološki sektor, predvsem segment umetne inteligence, nadaljeval močno rast in privabljal večino novega kapitala. Na drugi strani pa so vztrajale negotovosti glede trajanja restriktivne monetarne politike, hitrosti gospodarskega ohlajanja in stabilnosti globalne trgovine.

Tudi slovenski kapitalski trg je bil v začetku leta nadpovprečno aktiven - uvrstitev Vzajemne na borzo, širitev dostopa prek INR računov in izdaja tretje ljudske obveznice.

Makroekonomsko okolje: trgi pod vplivom centralnih bank

Monetarna politika ostaja osrednji dejavnik vrednotenja finančnih trgov. Po agresivnem ciklu zviševanja obrestnih mer v obdobju 2022–2025 so vlagatelji v prvem kvartalu iskali predvsem odgovore glede začetka in hitrosti morebitnega rahljanja politike centralnih bank.

Inflacija se je sicer postopno umirjala, vendar ne dovolj hitro, da bi omogočila premik proti nižjim obrestnim meram.

Ob koncu prvega kvartala so se pojavili tudi novi inflacijski pritiski. Ameriški PCE indeks, ki ga Federal Reserve uporablja kot ključno inflacijsko merilo, je marca dosegel najvišjo letno rast po letu 2023. K dodatnemu pritisku na inflacijo prispevajo višje cene energentov, povezane z zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu, ter nadaljnje motnje v globalnih dobavnih verigah.

Tehnološki sektor

Umetna inteligenca ostaja dominantna investicijska tema globalnih trgov. Prav investicije v infrastrukturo umetne inteligence so bile eden ključnih dejavnikov rasti ameriškega gospodarstva v prvem kvartalu 2026. Močna rast investicij v podatkovne centre, polprevodnike, računalniško opremo in intelektualno lastnino je pomembno prispevala k rasti poslovnih investicij ter delno kompenzirala šibkejšo zasebno potrošnjo in ohlajanje drugih delov gospodarstva.

Kapital se še naprej koncentrira v omejenem številu največjih tehnoloških družb, ki obvladujejo infrastrukturo, podatkovne centre, polprevodnike in ključne modele umetne inteligence.

Pomembno pa je, da rast ni široko razpršena po celotnem tehnološkem sektorju. Medtem ko največja podjetja beležijo nadaljnjo rast tržne kapitalizacije in dobičkonosnosti, številna manjša tehnološka podjetja ostajajo pod pritiskom visokih stroškov financiranja in zahtevnejšega dostopa do kapitala.

Slovenski trg

Slovenski kapitalski trg je v začetku leta pokazal več dinamike kot v preteklih letih.

Uvrstitev Vzajemne na borzo predstavlja pomemben institucionalni premik, saj povečuje nabor domačih naložbenih priložnosti in potencialno prispeva k večji likvidnosti trga.

Vzpostavitev INR računov pomeni korak k večji odprtosti slovenskega finančnega sistema do mednarodnih trgov ter poenostavlja dostop domačih vlagateljev do tujih finančnih instrumentov.

Izdaja tretje ljudske obveznice pa potrjuje, da ostaja zanimanje za konzervativne naložbe visoko, predvsem zaradi še vedno relativno privlačnih donosnosti državnih obveznic.

Ključna tveganja v nadaljevanju leta

Najpomembnejša tveganja za nadaljevanje leta ostajajo:

• nejasna časovnica zniževanja obrestnih mer,
• možnost vztrajnejše inflacije,
• geopolitična trenja in motnje v globalni trgovini,
• visoka vrednotenja največjih tehnoloških podjetij,
• upočasnjevanje globalne gospodarske aktivnosti,
• oslabitev potrošnje zaradi erozije kupne moči gospodinjstev,
• povečana koncentracija kapitala v omejenem številu sektorjev in podjetij.

Pomembno je predvsem dejstvo, da so tveganja medsebojno povezana. Sprememba monetarne politike lahko vpliva na vrednotenja tehnologije, premiki cen energentov na inflacijo, geopolitična nestabilnost pa neposredno na globalno rast in dobičkonosnost podjetij.

Priložnosti: selektivnost postaja ključna

Okolje prvega kvartala je jasno pokazalo, da obdobje enostavne, široko razpršene rasti postopno izginja.

Največ potenciala ostaja pri podjetjih z močnimi denarnimi tokovi in jasno konkurenčno prednostjo. Del priložnosti se odpira tudi v segmentih tehnologije, kjer vrednotenja še niso dosegla ekstremnih ravni.

Obvezniški trg postaja ponovno relevanten razred sredstev, predvsem v scenariju postopnega zniževanja obrestnih mer v prihodnjih kvartalih.

Ključna sprememba investicijskega okolja je premik od pasivne izpostavljenosti proti aktivnejšemu izboru naložb.

Pogled naprej

Nadaljnja smer trgov bo odvisna predvsem od treh dejavnikov: hitrosti umirjanja inflacije, dejanskih odločitev centralnih bank ter sposobnosti tehnološkega sektorja, da upraviči visoka pričakovanja glede prihodnje rasti.

Vse pomembnejše postaja tudi vprašanje, ali lahko investicijski val okoli umetne inteligence dovolj dolgo kompenzira postopno ohlajanje potrošnje in višje stroške kapitala. Trenutna rast je namreč vse bolj odvisna od omejenega števila sektorjev in investicijskih tem.

Zaključek

Prvi kvartal 2026 ni prinesel enotnega tržnega trenda, temveč poglobitev razlik med sektorji, podjetji in posameznimi razredi sredstev.

Kapital se koncentrira v omejenem številu segmentov, medtem ko monetarna politika ostaja glavni mehanizem oblikovanja pričakovanj. Posledično splošna izpostavljenost trgu sama po sebi ni več zadosten investicijski pristop.

Vprašanje ni več zgolj, kam se bo premaknil trg kot celota, temveč kateri deli trga imajo dejansko makroekonomsko in fundamentalno podlago za dolgoročno vzdržno rast.